NEKATERI PODATKI O INVALIDNOSTI:
- Milijarda ljudi živi vsaj z eno obliko invalidnosti.
- Osebe z invalidnostjo so ena izmed prioritet ZN (Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 in Nova urbana agenda).
- Na ravni EU je 24% oseb, starih 16 let, ki se sooča z vsaj eno obliko invalidnosti. Približno eden od sedmih oseb med 15 in 64 let ima neko obliko invalidnosti, najbolj pogosto gibalno oviranost. Sledijo kognitivne, vizualne in slušne oviranosti.
- Starejši ljudje predstavljajo pomemben delež populacije, ki se tudi sooča z različnimi oblikami invalidnosti. Število starejših oseb v EU bistveno narašča (po predvidevanjih se bo ta številka do leta 2050 povzpela na 149 milijonov oseb).
POTREBE OSEB Z INVALIDNOSTJO:
- Pogostost obiskovanja kulturnih znamenitosti na letni ravni s strani oseb z invalidnostjo: nikoli (68,5%), 1 do 3 (21,2%), 4 do 6 (6,3%) in več kot 6.
- 12% odgovorov na vprašanje o ovirah do dostopnosti do kulturne dediščine ali z njo povezanih aktivnosti se je glasilo: “Kulturne znamenitosti so preveč oddaljene ali težko dostopne.”
- Spletna stran Euan’s Guide (Euanov Vodnik https://www.euansguide.com/), ki jo urejajo osebe z invalidnostjo, je v prvi vrsti namenjena osebam z invalidnostjo. Med drugim objavlja recenzije dostopnosti prizorišč/destinacij, pri katerih naštevajo naslednje potrebe oseb z invalidnostjo: touch tours (vodstva na katerih je omogočeno dotikanje predmetov), osvetlitev prostorov, samostojni ogledi, večja dvigala, avtizmu prijazne točke, baloni z vodo (ali drugi priročni viri tekočin), indukcijske zanke, dostopne informacije, promocija, signalizacija, dostopna stranišča.
- Po podatkih Mreže evropskih muzejskih organizacij (NEMO) ima dostopnost več razsežnosti: dostopnost (grajenega) okolja, dostopnost interpretacije, digitalne dostopnosti, dostopnost transporta, dostopnost ozaveščanja oz. dosega stikov (outreach), prilagodljivost odpiralnega časa. Da bi lahko naslovili vse razsežnosti je potrebno izobraževati osebje.
INVALIDNOST, KULTURA IN TRG DELA:
- Kultura ima pomembno vlogo pri oblikovanju EU in prispeva k socialni koheziji in inkluziji.
- Pridobivanje novih strank (multi-client segment): v povprečju bo vsaka druga oseba z invalidnostjo s seboj na ogled kulturne znamenitosti pripeljala prijatelja.
- Kulturni in kreativni sektor sta vedno večja gonilna sila ekonomske rasti, zlasti na področju zaposlovanja in ustvarjanja novih zaposlitvenih profilov. EU spodbuja kulturni in kreativni sektor preko programov Kreativna Evropa (Creative Europe) in Delovnega načrta za kulturo (Work Plans for Culture).
- 3 milijoni visokošolskih študentov v EU študira na področjih, ki so povezana s kulturo, in več kot 600.000 delavcev je zaposlenih v knjižnicah, muzejih in drugih kulturnih institucijah.
- Evropski svet poziva komisijo, naj “še naprej spodbuja izobraževanje na področju kulturne dediščine, ozavešča javnost o potencialu kulturne dediščine pri trajnostnem razvoju ter spodbuja sodelovanje javnosti pri skrbi za kulturno dediščino”.
- Študija o evidentiranju potrebnih spretnosti in usposabljanj za izboljšanje dostopnosti na področju turističnih storitev (Mapping skills and training needs to improve accessibility in tourism services) je ugotovila, da usposabljanja niso redka, vendar so razpršena in odvisna od lokalnih, regionalnih in nacionalnih zmožnosti. Izobraževanja so občasna (ne kontinuirana in ne stalna), dosežejo le malo posameznikov in zagotavljajo le osnovno znanje izhajajoče iz izkušenj (know-how). Vsebine o dostopnosti v EU državah niso integrirane v učne načrte.